Članki

Brez spoštovanja v družini je vsaka učna ura o spoštovanju človekovih pravic izgubljena

Človekove pravice, ki so določene v najvišjih pravnih aktih države, se začnejo: ”na neopaznih mestih, blizu doma. Tako blizu in tako neopazna so, da jih ne najdemo na nobenem zemljevidu sveta. Pa vendar so svet vsakega posameznika; bližnja okolica njegovega doma; šola ali fakulteta, ki jo obiskuje; tovarna, kmetija ali pisarna, kjer dela. Vsepovsod išče prav vsak moški, ženska in otrok pravico, enake možnosti, enako dostojanstvo brez diskriminacije. Več na spletni strani Iskreni ali v PDF-ju.

Največji lažnivci na svetu so…

Kaj če mi ne bo uspelo? Kaj če ne bom dovolj dober? Kaj če me kdo premaga? Kaj če me bodo zavrnili? Kaj bodo rekli drugi, domači, bližnji?

Ko si začnemo postavljati zgornja vprašanja, smo verjetno na točki, ko ugotovimo, da se v trenutni življenjski situaciji ne počutimo več dobro.
Več na spletni strani Iskreni ali v PDF-ju.

Kaj moramo vedeti o napornih ljudeh in kaj moramo ob njih vedeti o sebi?

So ljudje, s katerimi je srečanje prijetno, toplo in sproščujoče. Ob njih čutimo sprejetost, sproščenost in mir. Kaj pa se dogaja, ko srečamo ljudi, ki nas vedno vznemirijo, razjezijo in še dolgo po srečanju v nas pustijo težka občutja, za katera krivdo pripisujemo tako njim kot tudi sebi? Jezni smo. Na njih, tudi nase, ker ne znamo reči ne in enostavno oditi iz situacije ali v njej postaviti meje. Več na spletni strani Iskreni ali v PDF-ju.

Veliko je celostne utrujenosti in destabiliziranosti, a veliko je ob tem v naši moči

Živimo v metežu negotovih razmer. In strah je ob tem povsem normalno čustvo, odziv na nenormalno situacijo in obramba telesa, da se zavaruje. Korenine strahu segajo v naše primarne odnose, v katerih smo na podlagi impulzov okolice gradili prepričanja o svetu in samem sebi, skozi katera v odraslosti sodimo, ali je nekaj za nas resnica in smo lahko mirni ali nevarnost, ki nas ogroža. Več na spletni strani Iskreni ali v PDF-ju.

Polomije se nam dogajajo, ker smo ljudje

Pridejo trenutki, dnevi, obdobje, ko nam ne gre. Ne zmoremo biti dobri partnerji, ne starši, služba nas dodatno bremeni, delo postaja prazno, enolično in sami sebi gremo na živce. Izgledamo kot obsojenci na zaporno kazen, ki pa smo si jo sami določili in se vtaknili v jetniško celico. V njej ždimo, jezni na druge, prežeti s svojo bolečino, za katero verjamemo, da so odgovorni drugi. Več na spletni strani Iskreni ali v PDF-ju.

"Menim, da nemotiviranega otroka ni"

Meni, da se vse začne in konča pri izobraževanju in vzgoji: "Za nekatere osebe je več usposabljanja in nege, za druge pa priprava na samostojno življenje. Močno se strinjam z omenjeno trditvijo o velikem pomenu vzgoje in izobraževanja za vse, zato sem se odločila za študij in delo z osebami s posebnimi potrebami." Več na spletni strani Žurnal24 ali v PDF-ju.

To občuti otrok, ko dobi "eno po zadnjici"

"Ko govorimo o nasilju vedno govorimo o odnosu. Če si predstavljamo otroka, ki v odnosu s pomembnimi drugimi dobi občutek, da pripada, je sprejet, vreden, želen in hoten govorimo o otroku, ki je kot drevo z močnimi koreninami," opisuje zakonska in družinska terapevtka Darja Gebert, ki opravlja psihoterapijo in predavanja kot direktorica Zavoda CDT, Centra družinske terapije. Več na spletni strani Žurna24 ali v PDF-ju.

Še tako majhen plamen lahko osvetli dan

Znašli smo se v kolesju vsesplošne histerije. Zdi se, da je pandemija svet in ljudi postavila na glavo. Na eni strani oblast, ki s svojimi restriktivnimi ukrepi ustvarja zmedo, negotovost in dvom, na drugi strani zdravstvena stroka, bolni in njihovi svojci, ki v primežu virusa opozarjajo na resnost situacije ter diametralno tisti, ki se obnašajo, kot da se nič ne dogaja. Vsak bije svojo bitko, nosi svoj križ in zdi se, da se je teža njega še posebej v tem obdobju v polnosti izrazila.

Strah nas je. Povsem normalno čustvo glede na 'nenormalno' situacijo, katera je v vsakemu posamezniku spet zbudila tista primarna občutja, zgrajena na temelju odnosa s pomembnimi osebami, vse od rojstva. Epidemija covid-19 gre z roko v roki z epidemijo narcisizma, v katerem se po mnenju strokovnjakov utaplja potrošniška družba. Več...

Odnosi – izbira srca, razuma ali nič od tega

Odnosi nas globoko zaznamujejo, brez njih ne moremo živeti. Hrepenimo po sprejetosti, varnosti, pripadnosti, želenosti, vrednosti, sočutju in še bi lahko naštevali. Rodimo se v družino, v določeno vzdušje, dinamiko vzorcev odnosov, ki narekujejo način in intenzivnost našega razvoja na telesnem, duševnem in kognitivnem polju. To vzdušje zariše najsubtilnejše odseve, odrasle osebnostne strukture, na podlagi katere izbiramo partnerja in vstopamo v odnose. Več...

Smrti bližnjega mi ni potrebno sprejeti, naučiti se moram z izgubo živeti

Jutri. Jutri te pokličem. Jutri bom pospravil. Jutri bom bratu kupil darilo. JUTRI… Neštetokrat izrečena beseda. Zato, ker sem trenutno zelo zaposlen ali utrujen ali oboje. Nihče pa ne pomisli, da morda JUTRI nikoli ne pride. Ne pomisliš, da si minljiv ti in tvoji bližnji. Bolezni in nesreče se dogajajo, seveda, vendar pa se to dogaja pri sosedu, prijatelju. Za njih si poln sočutja in razumevanja. Na pogrebu z žalostjo opazuješ družino umrlega, grenkoba ti polni telo, ki se nato zdrzne in, iskreno, malo odahne. Umrl je NJEGOV oče, NJEN brat… ne MOJ. Več...

Ko zadane bolezen

Na svetu se dogajajo najrazličnejše grozote in tegobe. Tu so vojne, revščina ter bolezni vseh vrst. Vsak dan ljudje umirajo na cesti, nekdo zboli za neozdravljivo boleznijo, drugemu bombe razstrelijo dom. Ko to gledaš po televiziji, bereš v časopisu in spletu, se ti orosi oko in za trenutek sočustvuješ z nekom, od nekje tam daleč stran. Trenutek ne traja dolgo, saj se hitro vrneš v svoj svet »naslonjača«, kjer ni vojne, ni smrtonosnih bolezni in revščine. To se dogaja v nekem drugem svetu. Na daleč si poln sočutja in žalosti. A v resnici se te zgodbe ne dotaknejo tebe v globino. To ni tvoj svet. V varnem zavetju ugodja in varnosti si poln idej, kaj bi človek ob smrti očeta ,mame, otroka moral narediti, kakšna zdravila in zdravljenja potrebuje ob bolezni. Od daleč stran je lahko in hitro dajati nasvete. Več...

Jamram... torej sem!

Ljudje ne maramo biti nesrečni, se pa zdi da je lažje biti nesrečen, lažje biti žrtev, saj v takem stanju lahko ostanemo v varnem objemu svojega naslonjača - in jamramo. In v takem stanju seveda rabimo družbo in odlično se ujamemo z ljudmi, ki razmišljajo podobno. Jamramo kako smolo imamo v življenju, kako je kriva država, politiki, sistem, pa partner, ker nas ne razume, služba, starši, ker nam česa niso dali ali je bilo česa preveč, celo otroci so tako naporni, da nas povsem izpijejo. V tej mučeniški drži sicer nismo fajn, nam pa vsaj ni treba biti aktivni, razen na njivi, kjer gojimo kult nevoščljivosti, s katerim želimo zatreti vse tiste, ki so drugačni, aktivni, uspešni in srečnejši. Kako se prebuditi? Težko! A ne nemogoče. Več...

Uživati na dopustu je odločitev, sobivanje na dopustu je vrednota

Počitek, mir, dobra volja, sproščenost, sonce... Smo v času, ko se vsi veselimo rutino službenih in šolskih obveznosti zamenjati za tisto, za kar v monotonosti vsakdanjih obveznosti zmanjka časa: za pristnost, pogovor, stik s sabo in najbližjimi. Za veselje in zabavo – če se le tako odločimo. Več...

Počitnice naj bodo počitnice

Bliža se konec šolskega leta, ko bodo učenci odložili težke šolske torbe in veseli zapustili šolske klopi. Veliko staršev skrbi, da bo njihov otrok pozabil osvojeno znanje in zato otroka tudi med počitnicami silijo predvsem k utrjevanju snovi, ki mu je med šolskim letom povzročala težave. Velike težave na tem področju imajo starši prvošolcev. Toda, dragi starši, počitnice so namenjene počitku, igri in vsem norčijam za katere ni bilo časa med šolskim letom, zato naj bo tudi ritem drugačen. Otrok si zasluži počitek. Ponavljanje znanja med počitnicami nikakor ne sme biti klasično sedenje za mizo, toda preko igre. Otrok lahko pisanje in branje utrjuje na zelo preprost način. Več...

031 645 105 040 886 402

DOMOV TERAPIJE IN SVETOVANJE TERAPEVTKI CENIK ČLANKI NOVICE KONTAKT